izr. prof. dr. Branislava Vičar branislava.vicar@um.si +386 (0)2 22 93 635 Prostor: K 2.15 Bibliografija: COBISS Znanstveno delo: ARRS

Znanstveni in akademski naziv

• doktorica jezikoslovnih znanosti
• izredna profesorica za slovenski jezik

 

Življenjepis

• dodiplomski študij na Pedagoški fakulteti UM (Slovenski jezik s književnostjo in zgodovina), naziv: profesorica slovenščine in zgodovine (1999)
• leto in naslov magistrskega dela: 2005, Izrazne skladenjske zgradbe za upovedovanje pomenskih razmerij v delih Antona Šerfa, Pedagoška fakulteta UM; nagrada Slavističnega društva Slovenije za leto 2005
• leto in naslov doktorskega dela: 2009, Parenteze kot metadiskurzivne prvine na primeru pisnega in govorjenega diskurza, Filozofska fakulteta UM
• zaposlitev na Pedagoški fakulteti UM (2000‒2006), zaposlitev na Filozofski fakulteti UM (2007‒)

Izvolitve

• 2016 izredna profesorica za slovenski jezik
• 2011 docentka za slovenski jezik
• 2000 asistentka za slovenski jezik

Raziskovalna področja

• kritična diskurzivna analiza
• sociolingvistika
• multimodalna analiza
• kritične animalistične študije

Članstvo, funkcije

• predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti (2019‒)
• članica Slavističnega društva Maribor in Slavističnega društva Slovenije, predsednica Slavističnega društva Maribor (2017‒)
• članica komisije regijskega tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik (2018‒)

Projekti, programske skupine

• članica projekta Slovenščina na dlani (2017‒2019)
• članica programske skupine Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine, P6-0156 (2014‒2020)
• članica programske skupine Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave , P6-0215 (2020‒)

Razprave (izbor)

• Boris Kern, Branislava Vičar, 2019: Jezik in transspolne identitete. Slavistična revija 67/2. 413‒422.
• Branislava Vičar, 2018: Banalni nacionalizem, nacionalni simboli in koncept avtohtone vrste. Traditiones 47/2. 133‒153.
• Branislava Vičar, 2017: Ivan Tavčar in njegova antisemitska narativa v kontekstu evropskega antisemitizma pred drugo svetovno vojno. Studia Historica Slovenica17/2. 615‒630.
• Branislava Vičar, 2018: Reference na Cankarja v partizanski artikulaciji "kulturnega boja". Ivan Cankar v medkulturnem prostoru: ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Ur. Jožica Čeh Steger idr. Maribor: Univerzitetna založba Univerze (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 126) 251‒261.
• Branislava Vičar, 2017: Animals as "being from other worlds": deconstructing animality/humanity in the poetry of Jure Detela and Miklavž Komelj. What to do with folklore? New perspectives on folklore research. Ur. Marjetka Golež Kaučič. Trier: Wissenschaftlicher Verlag (B.A.S.I.S., 9).101‒112.

Monografija

Branislava Vičar: Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu. Maribor: Zora, 2009. Znanstvena monografija se umešča na področje analize diskurza. Parentezo aktualizira in definira na funkcijskih teoretičnih izhodiščih ter utemeljuje potrebo po umestitvi tega pojava na raven diskurza. V ospredje raziskave je postavljen odnos med parentezo in tekočim diskurzom kot način povezovanja parenteze s kontekstom. Za analizo sta bila izbrana dva tipa javnega diskurza: novinarski in parlamentarni diskurz. V analiziranem gradivu se parenteza potrjuje kot metadiskurzivna prvina na osnovi anaforične (tematske) povezanosti v diskurzu in metadiskurzivnih funkcij.

Branislava Vičar: Izrazne skladenjske zgradbe v književnih delih Antona Šerfa. Marbor: Zora, 2005. Znanstvena monografija umešča na področje zgodovine slovenskega knjižnega jezika ter prinaša izsledke prve natančnejše in obširnejše raziskave knjižnojezikovne podobe slovstvenih del Antona Šerfa, drugega najpomembnejšega, v marsičem tudi samosvojega, zagotovo pa stilistično najbolj prepoznavnega predstavnika vzhodnoštajerskih pokrajinskih knjižnojezikovnih prizadevanj. Monografsko delo analizira gradivo celotnega Šerfovega objavljenega opusa ‒ pridigarskih priročnikov Pad no zdig človeka (1832) in Predge na vse Nedele no Svetke (1835) ter verzificirane vzgojno-moralistične zbirke Cvetenjak ali rožnjek (1839).