Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

Dobitniki Miklošičevih nagrad in priznanj


2017
Miklošičeva nagrada (galerija slik)

ČETRTA PODELITEV MIKLOŠIČEVE NAGRADE IN PRIZNANJ TER PRVA OBELEŽITEV DNEVA FILOZOFSKE FAKULTETE OB 10-LETNICI DELOVANJA

V ponedeljek, 20. 11. 2017, smo na fakulteti prvič obeležili Dan Filozofske fakultete, ki je povezan z desetletnico našega delovanja in si želimo, da preraste v tradicionalni fakultetni dogodek. Svečanost smo združili s podelitvijo Miklošičeve nagrade, ki jo je letos za življenjsko delo in prispevek k uveljavitvi in ugledu fakultete prejel red. prof. dr. Nenad Miščević, posebno nagrado ob prazniku fakultete pa smo podelili izr. prof. Martinu Kramarju za njegov izjemen prispevek k razvoju pedagoške stroke. Nagradi imata simbolni pomen za fakulteto kot institucijo, ki svojo sedanjost in prihodnost gradi na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju. Tradicionalno smo podelili še sedem Miklošičevih priznanj študentom za izjemna in nadpovprečna magistrska dela. Hkrati pa izkoristili tudi priložnost, da smo se z jubilejnimi priznanji zahvalili še sodelavcem, ki so letos praznovali 10-, 20- ali 30-letno zvestobo istemu delodajalcu, tj. Univerzi v Mariboru.

Zato se zdi, da bi ob desetletnici fakultete, ki ima za svoje poslanstvo razvijati znanstvenoraziskovalno in izobraževalno delo na področju humanističnih, družboslovnih in izobraževalnih ved, ne mogli najti primernejšega dne za svoj praznik. Priznanja, ki jih fakulteta podeljuje so namreč poimenovana po človeku, ki je v sebi družil moč politika z vizijo Zedinjene Slovenije, moč znanstvenika, slavista in jezikoslovca, ki je zapustil raznolik in obsežen znanstveni opus, in tudi moč šolskega praktika, ki je pred dvema stoletjema sestavljal slovenska gimnazijska berila. Hkrati pa se je Franc Miklošič pojavljal v raznolikih univerzitetnih vlogah: bil je profesor, dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze. Zaradi svojih zaslug in vsestranskega delovanja pa prejel dedni viteški naziv in članstvo v akademiji znanosti.

Iz novoustanovljenega Miklošičeve sklada smo z zbranimi donacijskimi in sponzorskimi sredstvi tudi prvič nagradili študente, prejemnike Miklošičevih priznanj, s simbolno finančno nagrado. Za mecena študentov v letu 2017 je bil razglašen doc. dr. Andrej Naterer, prvi dobitnik Miklošičeve nagrade 2014, ki je nesebično prispeval v sklad najvišji štirimestni znesek.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Miklošičevo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2017 za življenjsko delo in prispevek k razvoju, uveljavitvi ter ugledu fakultete je prejel red. prof. dr. Nenad Miščević. V več kot štirih desetletjih je red. prof. dr. Nenad Miščević vzgojil cele generacije filozofov in filozofsko razmišljujočih ljudi. Je eden od pionirjev analitične filozofije v Sloveniji in najpomembnejši in najvplivnejši slovenski analitični filozof. Njegov izjemno bogat in odmeven znanstveni opus je edinstven po širini, pestrosti in globini, njegov večdesetletni družbeni angažma pa vzgled mlajšim filozofom in filozofinjam.

NAGRADO OB DNEVU FILOZOFSKE FAKULTETE v letu 2017 je prejel izr. prof. dr. Martin Kramar za izjemen prispevek k razvoju pedagoške stroke. Bogato in ustvarjalno delo izr. prof. dr. Martina Kramarja je vse od ustanovitve Pedagoške akademije, nato Pedagoške fakultete in uveljavitve Filozofske fakultete prežeto s prizadevanji za začetek študija pedagogike na mariborski univerzi. S svojim delom je pomembno prispeval k nastanku Oddelka za pedagogiko, ki prav v letu 2017 obeležuje 20-letnico svojega delovanja, s katerim pomembno prispeva k uveljavljanju pedagoških študijskih smeri, predstavljajočih večinski delež kakovostne študijske ponudbe Filozofske fakultete.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE za leto 2017 je prejelo 7 študentov z naslednjih študijskih področij.

Na študijskem področju PSIHOLOGIJA je prejela Sara Mičič za magistrsko delo z naslovom Vpliv treninga delovnega spomina na kognitivne sposobnosti pri starejših v povezavi s teorijo kognitivne rezerve, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman.
V delu je bil preverjen vpliv treninga delovnega spomina na kognitivne funkcije pri starejših odraslih, predvsem učinek treninga delovnega spomina na trenirane naloge ter možnosti za prenos na druga področja mišljenja. Izsledki naloge prinašajo pomembna spoznanja za področje razvojne psihologije, hkrati pa delo obravnava izjemno aktualno tematiko razvijanja in ohranjanja kognitivnih sposobnosti skozi celotno življenjsko obdobje ter vzdrževanja kognitivne intaktnosti tudi v obdobju staranja s pomočjo preventivnih dejavnosti.

Na študijskem področju PEDAGOGIKA je prejela Ida Haramija za magistrsko delo z naslovom Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Mateje Pšunder in somentorstvom red. prof. dr. Branke Čagran.
Delo je vsebinsko aktualno in posega na občutljivo, a doslej slabo raziskano področje. Problem sprejetosti otrok priseljencev v osnovni šoli je kandidatka v teoretičnem delu poglobljeno osvetlila z različnih strokovnih zornih kotov, v empiričnem delu pa ga obravnavala z vidika učencev priseljencev in njihovih vrstnikov. Magistrsko delo je izdelano dosledno in natančno z ustrezno mero kritičnosti. Dobljeni rezultati niso pomembni le z raziskovalnega vidika, mogoče jih je prenesti tudi v šolsko prakso z namenom izboljšanja kakovosti dela s priseljenci.

Na študijskem področju FILOZOFIJA je prejel Tadej Todorović za magistrsko delo z naslovom Večvrstna realizacija v luči sodobnih nevroznanstvenih raziskav, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Janeza Breganta.
Delo predstavlja večvrstno realizacijo, tj. trditev, da so lahko ista mentalna stanja realizirana z različnimi fizičnimi stanji. Izvirnost dela se kaže v ovržbi potencialnih empiričnih dokazov za večvrstno realizacijo, osnovanih na sodobnih nevroznanstvenih študijah, in vpeljavi obrnjene večvrstne realizacije, tj. trditve, da ista fizična stanja realizirajo različna mentalna stanja kot strategije napada na redukcionizem. Rešitev je zahtevna, saj kombinira abstraktne filozofske koncepte s praktičnimi nevroznanstvenimi rezultati, pri čemer odraža dobro razumevanje omenjenih področij raziskovanja ter pogum za njuno povezovanje.

Na študijskem področju PREVAJALSTVO je prejela Julija Neudauer za magistrsko delo z naslovom Prevajanje ameriške homoerotične poezije v slovenščino ‒ od Whitmana do Lia, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Valh Lopert in somentorstvom lekt. dr. Kristine Kočan Šalamon.
Delo obravnava prevajanje ameriške homoerotične poezije v slovenščino. To se izkaže za zahtevno zaradi polivalentnosti in kompleksnosti homoerotičnih elementov, zato se avtorica osredini na preverjanje možnosti za ohranitev le-teh pri prevodu iz angleškega v slovenski jezik. O izvirnosti, širini in poglobljenosti v slovenskem znanstvenem prostoru priča uporaba teorije queer, ki jo avtorica odlično uporabi, in dejstvo, da podobne analize prevodov homoerotične poezije v slovenskem prostoru še ni bilo.

Na študijskem področju ANGLISTIKA/AMERIKANISTIKA je prejel Jožef Kolarič za magistrsko delo z naslovom Intertekstualnost literature v tekstih Billyja Woodsa; Intertextuality of Literature in Billy Woods's Lyrics, ki ga je izdelal pod mentorstvom red. prof. dr. Victorja Kennedyja in somentorja doc. dr. Janka Trupeja. Rap kot žanr je v resni kritični akademski obravnavi praviloma deležen skromne pozornosti, zato nagrajeno delo v mnogih pogledih orje ledino in hkrati prinaša izrazito smela prizadevanja za razvoj tega področja. Posebno težo daje raziskavi tudi intervju s pevcem in avtorjem obravnavanih besedil Billyjem Woodsom, poudariti pa velja tudi avtorjevo izjemno poznavanje širšega področja raziskave. Pričujoče delo ne predstavlja le trdne in dobro utemeljene akademske raziskave, temveč tudi izviren prispevek k znanosti na področju angleškega jezika in književnosti ter muzikologije.

Na študijskem področju SLOVENISTIKA je prejel Marko Drobnjak za magistrsko delo z naslovom Forenzično jezikoslovje: algoritmizirano jezikovnostilno ugotavljanje profila tvorcev spletnih komentarjev, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Draga Unuka in somentorja dr. Dorijana Keržana.
V delu, ki posega na področje forenzičnega jezikoslovja, je izdelana jezikoslovna procedura vrednotenja elektronskih digitaliziranih besedil glede na stilizacijo z namenom, da se prepoznava tvorca besedila. Posebnost raziskave je v izvirnem metodološkem pristopu, tj. objektivno kvalitativno in kvantitativno merjenje besedilnih sredstev. Delo se odlikuje po aktualnosti teme, poglobljenem razumevanju jezikoslovnih pojavov, uporabljenem metodološkem instrumentariju in interdisciplinarnosti.

Na študijskem področju SOCIOLOGIJA je prejela Mojca Marič za magistrsko delo z naslovom Antropološka analiza slovenskega sistema sorodstvene terminologije; An Anthropological Analysis of the Slovenian System of Kinship Terminology, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Vesne Godine Vuk in somentorstvom zaslužnega profesorja dr. Josepha Platenkampa z Univerze v Münstru. Obsežno magistrsko delo prinaša socialno- in kulturnoantropološko analizo slovenske sorodstvene terminologije, ki pokaže, kako tipi ekonomije in organizacije dela vplivajo na sorodstvena poimenovanja in njihove spremembe. Delo odlikuje interdisciplinarni pristop, saj povezuje kulturo, družbo in jezik na način, da so rezultati raziskave zanimivi za socialno in kulturno antropologijo, slovenistiko, zgodovino in etnologijo, hkrati pa je metodološko inovativno in tako po kakovosti kot po obsegu presega zahteve zaključnega dela na magistrski bolonjski stopnji.

Prireditev je z izročitvijo nagrad in priznanj počastil rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar. Slovesnosti pa so se udeležili tudi prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, v. d. dekanice PEF, prof. dr. Branko Kramberger, dekan FKBV, in doc. dr. Mitja Slavinec, dekan FNM. H kulturnemu užitku so prispevali izjemni glasbeni nastopi dijakov Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik,
predsednica Komisije za podelitev Miklošičevih nagrad in priznanj


 

2016

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Komisija predloga za Miklošičevo nagrado, ki je bila namenjena visokošolskemu učitelju za izjemno uspešno pedagoško in strokovno delo, ni prejela.

Miklošičeva priznanja (galerija slik; fotografinja: Metka Jerič)

David Hazemali, študijsko področje anglistika/amerikanistika,
za magistrsko delo z naslovom Prikaz upodobitve sedmih naglavnih grehov v Izgubljenem raju (The Characterization of the Seven Capital Vices in Paradise Lost), ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Tomaža Oniča in somentorstvom izr. prof. dr. Michelle Gadpaille. Magistrsko delo podaja literarno in teološko konceptualizacijo sedmih naglavnih grehov v pesnitvi Johna Miltona. Obravnavana so njihova terminološka in etimološka ozadja, v argumentaciji pa upoštevane subtilne razlike med obstoječimi interpretacijami njihovih pomenov. Izvirne ugotovitve uvrščajo delo med izjemne dosežke na področju literarnih ved.

Metka Lovrin, študijsko področje germanistika,
za magistrsko delo z naslovom Učenje branja in pisanja v nemškem jeziku v drugem in tretjem razredu osnovne šole, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Saše Jazbec. Zgodnje opismenjevanje v tujem jeziku je aktualna tema za tujejezikovno izobraževanje v Sloveniji. Proces opismenjevanja je osvetljen z različnih teoretskih vidikov in opisan v predlaganem aplikativnem modelu s praktičnimi moduli. Magistrsko delo je pomemben prispevek k strukturiranju in sistematiziranju sicer nestrukturiranih izkušenj in domnev glede opismenjevanja v tujem jeziku pri zgodnjem učenju v slovenskem prostoru.

Andreja Strmšek, študijsko področje pedagogika,
za magistrsko delo z naslovom Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Marije Javornik Krečič in somentorstvom red. prof. dr. Milene Ivanuš Grmek. Delo obravnava aktualno tematiko, izsledki raziskave pa so pomembni tako za razvoj pedagogike in didaktike kot tudi za vzgojno-izobraževalno prakso. Na podlagi sinteze teoretičnih ugotovitev in vseh empiričnih rezultatov prinaša številne usmeritve za prakso, stroko in tudi nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo z bistveno skupno točko: potrebo po ugotavljanju dejanskega stanja s pomočjo analiz posnetih učnih ur in vnašanju sprememb na podlagi ugotovitev v smislu akcijskega raziskovanja.

Aleš Pipan, študijsko področje prevodoslovje,
za diplomsko delo z naslovom Prevajanje propagandnih besedil J. R. Kiplinga, H. G. Wellsa in A. C. Doyla v sodobni knjižni in arhaični časniški jezik (Translating Propaganda Texts of J. R. Kipling, H. G. Wells and A. C. Doyle into Modern Slovene and its Archaic Newspaper Register), ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Katje Plemenitaš. Tema diplomske naloge je zahtevna problematika prevajanja prevajanja angleških propagandnih besedil iz obdobja prve svetovne vojne v slovenščino. Raziskavo odlikuje zrel in poglobljen pristop prenosa oglaševalskega jezika iz izhodiščnega v ciljni jezik, ki ga spremlja obširen glosar arhaičnih in modernih izrazov z veliko praktično vrednostjo za prevajalce. Raziskava je tako pomemben prispevek k teoriji in praksi prevajanja zgodovinsko oddaljenih besedil.

Katja Kerman in Špela Koprivnik, študijsko področje psihologija,
za skupno magistrsko delo z naslovom Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: Vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti, ki sta ga izdelali pod mentorstvom doc. dr. Sare Tement in somentorstvom doc. dr. Andraža Stožerja in doc. dr. Marka Gosaka. V delu je predstavljen izviren raziskovalni problem, obdelan s kompleksnim eksperimentalnim načrtom, v katerem so psihološke meritve dopolnjene s fiziološkimi indikatorji stresa. Odlika dela je poglobljeno razumevanje problematike, kompleksnost izvedbe in analiz ter izjemna jasnost pisanja. Nadgrajuje obstoječa spoznanja o vlogi delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti pri subjektivnih in objektivnih indikatorjih stresa ter ima pomembne praktične implikacije za delovna okolja.

Urša Kac, študijsko področje slovenistika,
za magistrsko delo z naslovom Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik. Magistrsko delo s svojim holističnim in lingvokulturološkim pristopom, v katerem so uspešno kombinirane različne sodobne jezikoslovne raziskovalne metode, prihaja do zanimivih in uporabnih rezultatov, ki vešče izdelano jezikovno analizo leksema kruh na ravni kolokacij, frazemov in terminoloških zvez v splošnem in specializiranem korpusu turističnega diskurza dela uporabno tudi za potrebe turistične promocije.

Mitja Tomažič, študijsko področje sociologija,
za magistrsko delo z naslovom Kaj »govori« simptom?, ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Vesne Godina Vuk. Magistrsko delo prinaša oris antropološkega razumevanja simptoma na znanstveno relevanten, originalen in utemeljen način ter tako tematsko posega na doslej nerazdelano področje antropologije simptoma. Teoretsko izjemno dobro utemeljena analiza izhaja iz ugotovitev različnih avtorjev, predvsem s področja antropologije in psihoanalize, ter prinaša originalno razumevanje simptoma kot posebnega tipa vezi med posameznikom in njegovim socialno-kulturnim okoljem.



2015
Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Red. prof. dr. Norbert Jaušovec za izjemne dosežke na področju psihologije in nevroznanosti.

Raziskovalno delo prof. dr. Norberta Jaušovca je v zadnjem desetletju pomembno doprineslo k mednarodnemu ugledu Oddelka za psihologijo in celotne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegove raziskave in publikacije so spodbudile številne raziskovalce k iskanju odgovorov na kompleksne probleme s področja kognitivne nevroznanosti, obenem pa predstavljajo zgled za visokošolske učitelje in raziskovalce z najrazličnejših področij ter vodilo za doseganje raziskovalne odličnosti v širšem univerzitetnem okolju.

Miklošičeva priznanja

Barbara Brec, študijsko področje pedagogika,
za magistrsko delo z naslovom Odkrivanje govorno-jezikovnih motenj pri 5-letnikih, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Majde Schmidt in somentorstvom viš. pred. dr. Franca Smoleta. Magistrsko delo je zelo aktualno, saj v zadnjih letih logopedi odkrivajo nerazložljiv porast govorno-jezikovnih motenj, sama pa je podala pomemben in izviren prispevek k določitvi nekaterih pokazateljev govornega razvoja petletnikov in dejavnikov, ki imajo vpliv na njegovo razvitost. Delo ima zato praktično vrednost kot napotilo logopedom pri njihovem delu in je pomembna informacija vzgojiteljem predšolskih otrok ter pedagoškim delavcem, hkrati pa ima pomen tudi za lingvistično normiranje govora v zgodnjih fazah otrokovega govora.

Mojca Marič, študijsko področje slovenistika,
za magistrsko delo z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: Paradigmatski zasuk po l. 1991, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Branislave Vičar. Magistrsko delo je izvirno in kakovostno teoretično-empirično delo s področja slovenistike, v katerem je diskurzivna teorija prvič uspešno povezana tudi s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično in historično analizo. Interdisciplinarno in transdisciplinarno raziskavo odlikuje bogato in poglobljeno teoretsko znanje, metodološko korektna in natančna analiza, temelječa na obsežnem korpusu izbranih besedil iz medijskega diskurza, ter jezikovna ter tehnična dovršenost.

Saša Zorjan, študijsko področje psihologija,
za magistrsko delo z naslovom Individualne razlike in učinek ego izčrpanosti: vpliv implicitnih prepričanj na samokontrolo, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Katje Košir. V magistrskem delu je uporabljen izvedbeno kompleksen eksperimentalni raziskovalni načrt, ki omogoča preučevanje vzročnih odnosov, kar predstavlja najvišjo raven ciljev psihološkega znanstvenega raziskovanja. Magistrsko delo odlikuje odličen raziskovalni načrt, izjemna jasnost pisanja in dobro zastavljena struktura. Ugotovitve prispevajo k razumevanju pojava ego izčrpanosti in vloge prepričanja pri tem pojavu, hkrati pa odpirajo nove raziskovalne probleme.


 

2014

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Doc. dr. Andrej Naterer za izjemne dosežke pri terenskem raziskovanju cestnih otrok.
Raziskavo je izvedel v Ukrajini med leti 2000 in 2012. V tem okviru posebej izstopa dokumentarni film »Bomži - Cestni otroci v Makejevki«, ki ga je dr. Naterer leta 2012 izdelal v lastni režiji in ki je dosegel visoko odmevnost v Sloveniji in tujini.